06/06/2023
Po 60 letih dela v vinarstvu, od tega 55 let posvečenih proizvodnji penin po klasični metodi na Bizeljskem, sem letos februarja zaključil aktivno življenjsko zgodbo vinarja in zapuščino predal hčerki Barbari in sinu Mihi.
V tej dolgi dobi se je zgodilo marsikaj, natančno sem svojo življenjsko pot pred 5 leti opisal v monografiji, na tem mestu pa bi omenil samo nekaj najpomembnejših stvari, ki so zaznamovale moje in posledično življenje tudi moje družine. Mladost je bila čudovita in športno obarvana. Leta 1958 sem maturiral, 1963 diplomiral na Agronomski fakulteti v Ljubljani, se kot enolog takoj zaposlil pri Slovenija vinu, bil do leta 1968 športno aktiven in istega leta kupil opuščeno kmetijo v Stari vasi na Bizeljskem ter odšel na 6 mesečno vinarsko prakso v Francijo, kjer sem precej časa prebil tudi v Šampaniji.
28. septembra 1968 sem pri dobrih 27 letih iz 100 kg tastovega grozdja proizvedel 100 steklenic penečega se vina Barbara, kar je pomenilo začetek zasebne proizvodnje penin v Sloveniji in Yu, ki traja pri nas neprekinjeno že 55 let. V tem času smo dali na trg tudi druge blagovne znamke in napolnili po klasični metodi blizu 5 milijonov steklenic penin.
Prvih 40 let svojega poslovnega življenja sem do 1.1.2000 praktično opravljal 2 službi, čez teden redno v službi, ob vikendih in v času dopusta pa sem razvijal proizvodnjo penin na Bizeljskem. Zadnjih 22 let sva z ženo večino časa preživela na Bizeljskem in sam sem se še bolj posvetil tehnologiji penin. Začel sem iz nič, kmetijo, ki sem jo kupil ni imela tekoče vode, imela pa je preluknjano slamnato streho, hlev in majhno klet ter 2 žarnici, v 55 letih pa nam je uspelo zgraditi podjetje, ki ga poznamo danes.
Delo s peninami za mene ni predstavljalo breme, temveč vedno iskanje nekaj novega, boljšega, z drugimi besedami, to je bil moj in tudi družinski način življenja. Razvoj tehnologije in zahteve trga zahtevajo stalno izpopolnjevanje, kar mi je tudi uspelo. Leta 1988 sem magistriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in Dr, Slavica Šikovec je želela, da prevzamem mesto profesorja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Opravil sem vse formalnosti, dobil naziv docenta, ki ga nikoli nisem uporabil, zadnji trenutek so me z izjemno ponudbo pregovorili predstavniki velike nemške firme. Razlog odločitve je bil, da smo v tistem času načrtovali gradnjo nove kleti in povečanje vinogradniških površin, za to pa smo potrebovali denar. Penina je v 55 letih doživela ne sluten razvoj in šele danes lahko ocenjujem vizionarsko potezo, ki sem jo naredil leta 1968. Moj vzor je francoska šola, kjer že 30 let sodelujem s francoskim institutom IOC iz Epernaya, spremljam pa tudi razvoj proizvodnje penečih se vin po celem svetu, tako da nam je skupaj z našimi sodelavci v zadnjih 5 letih uspelo postaviti piramidno shemo pri proizvodnji naših penin, ki jih odlikuje prepoznavna svežina in ležalni buket po kvasovkah. Zadnje moje dejanje pred prenehanjem aktivnega dela v vinarstvu je bila proizvodnja penine brez vsebnosti žvepla.
V svoji dolgoletni karieri se je moje delo vedno vrtelo okoli vin. Bil sem 15 let glavni enolog, nato generalni zastopnik izvoznikov vina v Nemčiji, 5 let sem bil enološki svetovalec pri firmi Racke, sodeloval sem na številnih domačih in mednarodnih ocenjevanjih, bil 4 lete predstavnik YU pri OIV v Parizu, sodeloval na številnih kongresih doma in v tujini, med drugim sem predaval na Dunaju in Oxfordu o jugoslovanskih vinih. Od leta 1979 dalje smo vsako leto pošiljali vzorce naših penin na različna ocenjevanja doma in v tujini, kjer smo redno dobivali zlate medalje in šampionske naslove.
V 55 letih nismo doživljali samo veselih temveč tudi težke trenutke, ko nam je zemeljski plaz skoraj odnesel klet in požar, ki nam je pred 6 leti uničil prenočitveni del naše turistične dejavnosti v kateri smo aktivni več kot 35 let. Poleg penin mi je v mojem strokovnem življenju balzamični kis predstavljal velik izziv. Več kot 20 let izpopolnjujemo tehnologijo, največjo vlogo pa igra čas. Na koncu lahko rečem, da sem zadovoljen, da so se mi uresničile sanje, ki sem jih glede penin imel v mladosti in da prepuščam dejavnost mlajšim generacijam, ki bodo s polno strasti nadaljevale tradicijo hiše Istenič.
Ob družini se zahvaljujem vsem sodelavcem, posebej pa bi omenil prvega sodelavca Zdravka Žmavca, ki mi je nesebično stal ob strani in z menoj oral ledino prvih letnikov proizvodnje penečih se vin, ko še nismo vedeli ali bomo uspeli, ter mojega kolega dipl.ing. Vladimirja Kovačiča, ki mi je bil vseskozi v veliko strokovno pomoč.
