STRMINA - društvo za pustolovske aktivnosti

09/01/2025

Današnji dan sva namenila športemu plezanju v Leonidiu v sektorju Sabaton. Od parkirišča do plezališča je le prehod čez cesto, zato je dostop lahek in hiter. Plezališče je priljubljeno od septembra do februarja, saj takrat ni vroče, niti prehladno. V sektorju Sabaton je 76 smeri od težavnosti od 5b do 8a+. Jutri nadaljujeva v drugi sektor.

09/01/2025

Sprehod po starodavni Mistri blizu Šparte. 😀😀

09/01/2025

Monemvasia.
Včeraj sva obiskala simpatični otok Monemvasia, ki je na naju naredil prav poseben vtis. Obisk priporočava vsakomur, ki je v bližini. Vredna obiska.
Monemvazija je mesto in občina v Lakoniji v Grčiji. Staro mesto je na majhnem otoku pred obalo Peloponeza. Otok je približo kilometer dolga, 300 m široka in 100 m visoka planota, s celino povezana z 200 m dolgim nasipom. V srednjem veku je bila na njem močna trdnjava. Ohranjeno je mestno obzidje in več srednjeveških bizantinskih cerkva.
Ime je sestavljeno iz grških besed mone in emvasia, kar pomeni "enojen vhod". Po Monemvaziji sta dobila ime grozdje in vino malvazija. Monemvazija ima vzdevka Vzhodni Gibraltar in Skala.
Leta 1971 je bil zgrajen most, ki je Monemvazijo povezal s celino, in cestna povezava do avtoceste GR-86. Kasneje se je v mestu začel razvijati turizem. Srednjeveške zgradbe so se obnovile in nekatere preuredile v hotele. Leta 1986 se je v mestu snemal film The Wind.
Proti večeru sva se odpeljala do mesta Leonidio, kjer sva tudi prenočila.

08/01/2025

Šparta.
Včeraj je bil spet eden tistih umirjenih dni.
Najprej sva si ogledala znamenitosti Šparte. Torej, zakaj je Šparta tako slavna?
Antična Šparta je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrotas v Lakoniji. Znana je bila po svoji vojaški moči, ljudski disciplini, militaristični družbi in sužnjih. Sledi je pustila tudi v mitu o trojanski Heleni. Dolgo časa je veljala za najmočnejšo vojaško silo v antični Grčiji, zahvaljujoč agogi, sistemu zakonov, ki so iz državljanov naredili vrhunske vojake. Čeprav je bilo območje antične Šparte naseljeno v obdobju mikenske prevlade, se njena zgodovina začne po priselitvi Dorcev na Peloponez v temni dobi in se konča po rimski osvojitvi Šparte. Danes najbolj znan je špartanski kralj Leonid I., ki se je s 300 Špartanci žrtvoval za domovino v bitki pri Termopilah. V sodobnem mestu Šparta najdemo njegov spomenik in grobnico.
Ker je antična Šparta še dokaj neodkopana (trenutno se veliko dela na tem), si jo lahko ogledamo hitro. Obiskala sva še spomenik Leonida I. in njegovo grobnico.
Po ogledu Šparte sva se odpravila proti jugu do otočka Monemvasia, kateri naju je očaral z lepoto mesteca. Ker je padla že tema, sva se sprehodila med božično okrašenimi lučkami in prenočila blizu otoka.

07/01/2025

Mistra.
Včeraj 6. januarja sva imela bolj kot ne, dan za počitek. Celoten dan sva vzela precej na easy in sva čez dan obiskala samo mestece Mistro.
Mistra je utrjeno mesto in nekdanja občina v Lakoniji na Peloponezu v Grčiji. Od reforme lokalne samouprave 2011 je del občine Šparta, v kateri je občinska enota. Je na pobočju gore Tajget v bližini antične Šparte. Ko je Šparta izgubila svoj pomen, se je Mistra počasi krepila in rastla. Bila je glavno mesto bizantinske despotije Moreja v 14. in 15. stoletju, ko je bilo obdobje blaginje in kulturnega razcveta. Območje je ostalo naseljeno v celotnem obdobju Osmanskega cesarstva, ko so ga zahodni popotniki zamenjali za antično Šparto.
Leta 1989 so bile ruševine, vključno s trdnjavo, palačo, cerkvami in samostani, vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. Sedaj je nova Mistra, ki se je oblikovala pod hribom z ruševinami nekoč mogočnega mesta, le malo večja vas.
Zvečer sva se sprehodila še po mestu Šparta, obiskala kip legendarnega kralja Leonida in njegovo grobnico sredi mesta, potem pa je bil čas počitek. Pot do doma bo še dolga.

06/01/2025

Ta objava je namenjena umetnici iz Miken, ki naju je fascinirala z njenimi izdelki. Veseli smo lahko, da so umetniki še vedno med nami in da nam popestrijo naš vsakdan.
Včeraj sva v Mikenah obiskala trgovino z lončenimi izdelki (grška umetnost se nama zdi božanska) in bila zelo prijetno presenečena. V trgovino naju je sprejela stara gospa (na drugi strani trgovine je sedel starejši gospod), ki je angleško znala le v nekaj besedah, ampak ob sprejemu naju je lepo povabila naprej v angleščini, kot da jezik obvlada. Šele ko sva ji postavila nekaj vprašanj, sva ugotovila, da se tam njena angleščina konča. (Morava seveda omeniti, da grki zelo dobro govorijo angleško in da sva naletela na prvi primer, ki ji angleščina ni bila tako blizu). Trgovina je izgledala kot muzej in gospa je povedala, da so to izdelki umetnice iz Miken, ki ob svoji domišljiji naredi tudi veliko kopij iz muzejev, ki izgledajo ravno tako kot izdelek v muzeju. Izdelki so nekoliko dražji, a če pomislimo koliko truda je v izdelkih, koliko domišljije, volje in vse ročno delo, potem ugotovimo da so izdelki vredni svoje cene, saj ima lahko vsak izmed nas svojevrsten umetniški unikat iz daljne zgodovine. Midva sva kupila vazo z poslikanima boginjo Ateno in boginjo Nike. Boginji svobode in zmage, je lahko še boljša kombinacija? Izdelki v trgovini so razdeljeni na obdobja, na spodnjih delih vaz pa najdemo še pomembnejše podatke kot so obdobje, imena bogov in njihove vloge, podpis avtorice itd.
Če se boste kdaj peljali v Mikene, priporočava ogled zanimive lončarske trgovine (je ob poti do arheološkega najdišča).

05/01/2025

Po čudovitem zbujenem jutru med oljkami, ko so naju prebudili prijazni nabiralci oliv, sva se najprej odpravila na iskanje najlepšega mesta za ogled Korintskega prekopa. Najprej sva se sprehodila čez železniški most, nato sva šla na regionalno cesto, kjer so prodajali tudi spominke (precej drago - magnetek 4 €, v mestu Korint magnetek le 1,5 €). Kaj sploh je Korintski prekop? Je prekop, ki povezuje Korintski zaliv s Saronskim zalivom oziroma Jonsko morje z Egejskim morjem. Prereže ozko Korintsko ožino in ločuje Peloponez od grške celine. Je 6,4 km dolg in le 21,4 m širok pri dnu, tako da je neprehoden za večino sodobnih ladij. Zdaj ima le manjši gospodarski pomen. Leta 1988 sta bila zgrajena potopna mostova na morski gladini na vsakem koncu prekopa v vzhodnem pristanišču Istmija in zahodnem pristanišču Pozejdonija. Več vladarjev v antiki je sanjalo o prekopu skozi ožino. Prvi, ki je predlagal tak projekt, je bil tiran Periander v 7. stoletju pred našim štetjem. Projekt je bil opuščen in Periander je namesto tega zgradil enostavnejšo in cenejšo kopno prevozno pot, imenovano diolkos ali kamnita cesta, po kateri so lahko vlekli ladje z ene strani ožine na drugo. Ostanke lahko vidimo še danes poleg sodobnega prekopa.
Po ogledu znamenitosti Korintskega prekopa sva si na obali naredila zajtrk in se odpravila v mesto Korint. Tam sva si ogledala zanimivo arheološko najdišče - Antični Korint (700 pr. n. št.–338 pr. n. št.) ter se poučila o vrstah stebrov. Kot zanimivost naj omenim, da sva danes imela proste vstope v arheološka najdišča, saj imajo v Grčiji vsako prvo nedeljo v mesecu zastonj oglede njihovih znamenitosti 😀. Po ogledu Korinta sva se odpravila v Mikene, kjer je še starejše arheološko najdišče (bronasta doba - med letoma 2300 in 800 pr.n. št.), ter v istem kraju obiskala še zanimivo lončarsko trgovino (več o njej v naslednjem prispevku). Po Mikenah sva se odpravila do Šparte, kjer sva si poiskala apartma.

04/01/2025

3. januarja sva končno prispela v Atene. Za Atene sva se odločila vzeti 2 dni čas, saj je res ogromno znamenitosti, ki jih je vredno obiskati. Simbol Aten predstavlja sova, ki je v stari Grčiji veljala kot simbol modrosti in je bila oznaka boginje modrosti Atene, zaščitnice Aten, po kateri je mesto dobilo ime.
Dolgo sva se vozila, da sva našla prosti parkirni prostor. Ko sva ga v predelu Dafni le končno uspela dobiti, sva se odločila da se do centra mesta peljeva z metrojem. Pri nakupu vstopnic je treba opozoriti na to, da nakup vstopnice pri prodajnem okencu stane 2 evra, na avtomatu pa 1,20 evra. Cena je enotna za 90 min vožnje ne glede na to kako daleč se peljete. Seveda je možno kupiti tudi 24 urno karto, tedensko itd. Pri vstopnicah pa je zanimivo vedeti tudi to, da ljudje nepotečene vstopnice, ki jih več ne potrebujejo, pustijo pri vhodu za druge vozače. Tole sva enkrat izkoristila tudi midva. Če nadaljujemo... Izstopila sva pri postaji Acropoli, katera stoji čisto blizu Atenske akropole. Šla sva nabavit vstopnice za akropolo in naletela na dilemo. Kupiti posamezne karte ali paket vstopnic, ki vključujejo obisk 7 znamenitosti. Odločila sva se za paket, ki stane 30 € in je veljavna 5 dni. Prvi dan sva obiskala najbolj znamenito akropolo in poslopja okrog nje. Atenska akropola je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon. Zvečer sva se sprehodila po mestnih ulicah in odšla na vegansko večerjo. Z metrojem sva se odpeljala nazaj do avta in prenočila kar na parkirišču. Naslednje jutro sva se ponovno odpravila na metro in v center mesta, da si ogledava še ostale znamenitosti. Najprej sva obiskala tempelj olimpskega Zevsa znan tudi pod imenom Olimpejon ali Stebri olimpskega Zevsa. Tempelj je bil posvečen Zevsu. Naslednje sva obiskala Hadrijanovo knjižnico, Romansko Agoro, Atensko Agoro z muzejem ter nazadnje Kerameikos z muzejem. Opisi znamenitosti so dosegljivi na internetu.
Atene so presenetile tako s preprostostjo ljudi (kljub velikemu številu prebivalstva), kot z mogočnimi stavbami, ki jih kar ni konca. Veliko sva prehodila, pa še zdaleč nisva mogla pogledati vsega. Če se za trenutek ustaviš v mestu, izbrišeš okrog sebe vse novejše stavbe, si predstavljaš neporušene stare zgradbe, se zaveš kako zelo veličastno je bilo to mesto v antični Grčiji. Neprecenljivo ❤️

03/01/2025

Ko omenimo "maraton", verjetno pomislite na tistih 42 km in še nekaj malega, kar je treba preteči. Za ene je to šala mala, za druge neskončno daleč. A veste, da je tisti, ki je prvi pretekel to razdaljo, seveda mislim s tem kraj, kjer se je vse pričelo, nato umrl!? Prinesel je pomembno sporočilo, izrekel "Zmagali smo!" in izdihnil od izčrpanosti. To je bil po legendi Pheidippides, kurir, ki ga je grška vojska poslala, da javi v Atene, da so zmagali v bitki s Perzijci. To je bilo leta 490 pred našim štetjem, bitka pa se je odvijala na Maratonskem polju, ki je dobrih 42 km oddaljeno od Aten. Veliko podrobnosti o bitki najdete na spletu, zato ne bom dolgovezil o tem. Dejstvo je, da so takrat Grki dokazali, da so Perzijci ranljivi in to je nato počasi pripeljalo do zatona tega velikega imperija. Grki so bili takrat kot kapljica v morju proti Perzijcem, a za njih so šele prihajali pomembni časi.
Obiskala sva prizorišče bitke, grobnico Atencev, ki so padli v bitki, bilo jih je natančno 192, pa arheološki muzej, tam je tudi grobnica atenskih zaveznikov Platancev, ki so padli v bitki (11 padlih so imeli), Muzej maratonskega teka, tudi obalo, kjer so pristali Perzijci s svojimi ladjami. Čez 200 ladij je pripeljalo perzijsko vojsko, ki je štela okoli 25 tisoč vojakov, seveda pa je bilo še veliko veslačev in mornarjev, menda okoli 100 tisoč, ki pa niso sodelovali v bitki. Perzijci naj bi izgubili okoli 6 tisoč bojevnikov ter še 11 ladij, ta poraz jih je zelo zabolel in čez leta so se vrnili. A to je že druga zgodba.
Neverjetno je stati na mestih, kjer so se odvijale takšne za zgodovino pomembne stvari, ki se jih sedaj sploh ne zavedamo in jih slabo poznamo. Življenje je bilo takrat precej drugačno in tudi podoba sveta je bila nekaj povsem drugega. V spomin na slavno bitko nam je ostal tek, ki druži ljudi in se odvija povsod po svetu. Prvi olimpijski maraton v moderni dobi je bil leta 1896 v Atenah in seveda je zmagal Grk. Sprehodila sva se po muzeju in občudovala številne nagrade, ki so jih prejemali maratonci skozi zgodovino, s tem mislim moderne čase. Veliko teh športnikov ni več med nami, a njihov športni duh živi naprej. Žal pa so še vedno vojne po svetu. Iz Maratona sva se odpravila na rt Seunion, kjer je znameniti Pozejdonov tempelj. Tam sva srečala za razliko od Maratona, kjer nas je bila le peščica, cele trume obiskovalcev iz vsega sveta, čeprav ni visoka sezona. A ta nekdanji tempelj seveda morate videti, če obiščete Grčijo...

03/01/2025

Od zadnje objave je minilo že kar nekaj časa, a čas kar hitro drvi mimo naju 🙂
Dva dni pred novim letom sva se prebudila na drugem prstu Halkidikija. Prevozila sva polotok in se odpravila proti mestu Pella, ki je rojstno mesto Aleksandra Velikega. Ker sva bila že precej pozna, so tam zaprli že vsa arheološka najdišča, zato sva si jih pogledala le od daleč, nato sva si pogledala center mesta, v katerem stoji kip Aleksandra Velikega. Iz tega mesta sva se odpravila proti vzhodni obali celinske Grčije, kjer sva tudi prenočila. Naslednje jutro sva se odpravila proti Termopilom, kjer je potekala zgodovinsko zelo pomembna bitka med Špartanci in Perzijci. Ko sva prispela do mesta Termopil, sva se najprej okopala v naravni termalni vodi, ki je imela 35°C ali več, nato sva si pogledala prizorišče in spomenike na bitko. Bitka pri Termopilah je bila prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah. Leta 480 pr. n. št. so Perzijci vdrli na grško ozemlje in ogrozili Atene. Pri Termopilah jih je pričakala špartanska vojska pod vodstvom kralja Leonidasa. V soteski je zaradi izdaje po odporu p***o vseh 300 Špartancev s kraljem Leonidasom na čelu. Iz Termopilov sva se odrpavila proti najinemu silvestrskemu simpatičnemu in prijaznemu mestecu Itea. Tam sva si najela garsonjero in v prijetnem vzdušju doživela novo leto, ki sva ga odstevala 2 krat, kajti v Grčiji je bilo novo leto eno uro hitreje kot v Sloveniji. Na novoletni dan sva se odpravila v mesto Delfi. Delfi je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida. Tam se nahaja tudi Apolonov tempelj. Ker je bilo najdišče na novoletni dan zaprto, sva si ga ogledala le od daleč, a kljub temu ogromno videla. Po treh urah sva se odpravila proti Maratonu in po poti obiskala še mesto Halkida, ki je glavno mesto otoka Evia. Tam sva povečerjala in se odpravila do Maratonskega polja, kjer sva prenočila na parkirišču, ki je bilo narejeno za olimpijske igre.

01/01/2025

STE ŽE SLIŠALI ZA KURDSKO VANSKO MAČKO?

Kurdska Vanska mačka je značilna domača rasa mačke, najdena okoli jezera Van v regiji vzhodne Anatolije v Turčiji.
Vanske mačke so razmeroma velike, imajo kredasto belo dlako, njihova najbolj opazna genetska značilnost pa so oči v obliki mandljev, ki so pogosto neujemajoče se barve. Najbolj cenjeni predstavniki te vrste imajo na splošno eno jantarno-zeleno oko in drugo modro. Vanske mačke so znane tudi kot "plavalne mačke", saj so opazili, da plavajo v jezeru Van in se igrajo z vodo (ta značilnost se običajno ne šteje za mačjo lastnost).

Pridi z nami na ARARAT in si z nami oglej to posebno pasmo mačk, ki živijo ob jezeru Van 🙂

Zakaj naš program ARARAT 2025 izstopa med drugimi programi Ararat?
- v Turčijo letimo na letališče Van, ki je časovno bolj udobno kakor letališče Iğdır Şehit Bülent Aydın od koder večinoma letijo druge agencije.
- naš program vsebuje dodaten aklimatizacijski vzpon na goro Artos, ki je visoka 3550 m. Gora Artos leži ob jezeru Van, ki je največje jezero v Turčiji. Jezero je slano in je ognjeniškega izvora brez iztoka, vodo pa dobiva iz številnih majhnih pritokov, izvirajočih v okoliških gorah. Jezero je dolgo 120 kilometrov in široko 80 kilometrov, njegova največja globina pa znaša 457 metrov.
- ogledali si bomo značilne domače mačke (Kurdska mačka Van).

Te zanima potovanje z nami 🙂?
Prijavi se na: [email protected]
ali pošlji povpraševanje.

Dobra družba zagotovljena 🙂

Program: https://www.facebook.com/events/1244345333504694?locale=sl_SI

Vabljeni!

01/01/2025

Uganete kateri polotok je čist v ozadju s tako lepo zasneženimi gorskimi vrhovi?
Midva sva bila presenečena...

29/12/2024

In sva spet na poti...spet raziskujeva in se izobražujeva 🙂🕵‍♀️🕵‍♂️
Na pot sva se podala v petek 27. 12. 2024. Prvi dan sva prispela do Skopja, kjer sva si zvečer ogledala mesto. 26. julija 1963, ob 5. uri in 17 minut je Skopje prizadel potres katastrofalnih razsežnosti, ki je povzročil 1.070 žrtev ter zrušil 80% stavb. Ura na bivši železniški postaji še vedno kaže čas potresa, saj se je takrat ura ustavila. Obnova, ki je trajala več deset let je oblikovala mesto po urbanističnih konceptih iz poznih šestdesetih let. Priporočava ogled "novega" Skopja. Prenočila sva v hostlu blizu centra za 19 €.
Naslednje jutro, 28. 12. sva nadaljevala proti Grčiji. Po poti, še v Severni Makedoniji sva se ustavila v arheološkem parku Stobi, nato nadaljevala proti Grčiji. V Grčiji je bil najin prvi postanek Solun ali Thessaloníkī, ki je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija. Tam sva si v restavraciji privoščila grško tradicionalno vegansko hrano (4 €) in grško pivo (2,5 €). Prespala sva v bližini jame Petralona in jo danes zjutraj obiskala (vstopnina zdaj 4 €, v času sezone 8 €). Po ogledu jame je vključen ogled muzeja Petralona. Tam sva spila grško kavo in se odpravila raziskovat Halkidiki ali Tri prste. Uspela sva prevoziti prvi prst, trenutno pa se nahajava na sredincu 😀
Jutri nadaljujeva...

27/12/2024

Gremo na raziskovanje! Za naslednja 2 tedna. Kam? Izveste kmalu. Želiva vam fajn praznovanje in pozitiven vstop v novo leto z novimi pustolovščinami! Zdaj naju čaka kar nekaj vožnje... 😀😀

24/12/2024

Dogajanje je popestrila tudi naša malenkost 😀🤶🎅🎅🎅

24/12/2024