stoletja, se je prvotno imenoval Gayerav oz. Geyerau kar pomeni “jastrebja jasa”, domačini pa so ga po lisicah v bližnjih gozdovih klicali Lisičje, kakor se imenuje tudi bližnji zaselek. Od Ivana Khiessla s Fužin, ki naj bi imel v posesti dvorec pred letom 1587, pa do leta 2006, ko ga je od Arhiva Republike Slovenije odkupila Občina Škofljica, se je izmenjalo mnogo lastnikov. Verjetno je bil najpo
membnejši Lenart Merherič, imenovan Fabjanič, ki je dvorec na novo pozidal in ob njem uredil največji cvetlični, botanični in pomološki vrt na Kranjskem. Takšno cvetlično in sadno razkošje je naredilo močan vtis tudi na državnega kneza Janeza Vajkarda Auersperga, pomembnega ministra avstrijskih cesarjev Ferdinanda III. in Ferdinanda IV., ki je zadnja leta življenja preživel v dvorcu Lisičje. Usoda dvorca je potem prehajala in rok v roke, saj se je dvorec kupoval in prodajal celo na dražbah. Zadnja lastnica pred vojno je bila Angležinja Mary Lloyd, ki je stanovala v Trstu. Takrat je imel dvorec še razkošno notranjo opremo, veliko starin, bogato knjižnico ter opremljeno kapelo. O lepoti, urejenosti in smiselni zasnovanosti dvorca v preteklosti nam največ pove bakrorez Pavla Riterja Vitezoviča, na katerem je upodobljena štiritraktna, enonadstropna stavba, pokrita z dvokapno streho in dopolnjna s tremi frčadami na podstrešju. Glavno poslopje graščine, stranska trakta in zaključni trakt na severu so tvorili sklenjen pravokotnik. V toku časa se je dvorska zasnova malo spremenila. Tako je današnja stavba tritraktna, saj nima več zaključnega trakta, tako da je s spodnje strani odprto notranje dvorišče v obliki črke U, zaprto z velikimi masivnimi železnimi vrati. Na dvorišču si je mogoče pogledati lepo oblikovane arkade, ki se v dvojni vrsti vijejo po vseh treh stenah. Samo dvorišče se podaljšuje v naravno razgledno teraso, ki jo zaokrožujejo stoletne lipe. Odtod se odpre prijeten razgled do Molnika ali vasi Lanišče, prvič omenjene že leta 1321, ki se lahko danes pohvali z lepo gotsko cerkvijo sv. Na severozahodni strani dvorca je k zasnovi prislonjena na pravokotnem tlorisu pozidana grajska kapela, v katero je vodil baročno oblikovan vhod. Prednja fasada je sedemosna. Poseben element je samo baročni kamniti, rustikalno oblikovan in polkrožno sklenjen portal. Notranjost je danes prazna in še neizkoriščena. V pritličnem delu je več prostorov, delno povezanih, delno pa dostopnih z notranjega arkadnega dvorišča, v nadstropju pa je deset sob različnih tlorisnih velikosti. Sobe so brez nekdanjega okrasja in tudi inventar se je po 2. svetovni vojni izgubil. Ob dvorcu naj bi bil nekoč mogočen park, o katerem piše v svoji Slavi vojvodine Kranjske polihistor Janez Vajkard Valvasor. V knjigi izraža občudovanje nad parkom, v katerem naj bi rasle najimenitnejše rastline, med njimi kar 107 vrst tulipanov, v pomološkem vrtu pa naj bi uspevale limone, pomaranče, granatna jabolka, mandeljni in mnoge druge vrste sadja. Žal danes ni več sledov mogočnega grajskega parka. VEČ INFORMACIJ O DVORCU NA:
- http://www.mturist.si/dvorec-lisicje/
- http://www.skofljica.net/grad-lisi268je.html
